Ni Slovenca, ki ne vriska, ni Slovenca, ki ne vriska.
Veselo je nocoj, vsi ga žuramo,
poslušamo frajtonar’co in pojemo.
So punce luštne, muzika igra za nas,
ljubezen v zraku je in naš je čas.
Pogledi nagajivi nas izzivajo,
strasti v srcu vroče se prebujajo.
Točajka dala bo še rundo ali dve,
da ‘zvemo, če življenje sladko je.
Ni Slovenca, ki ne vriska, ko se k svoji ljub’ci stiska,
ni Slovenca, ki ne vriska s čašo vinčeka.
Ni Slovenca, ki ne vriska, ko se k svoji ljub’ci stiska,
ko na zdravje spije ga do dna.
Smo pesniki, ki pojemo podoknice,
ljubimci tihi smo kot tat, ki skriva se.
Prijatelji smo si takrat, ko nič ne gre,
ponosni smo na vse, kar naše je.