Hladen veter mi boža obraz,
spet snežinke prinesle so mraz.
Še hladneje je, ko spomnim se, da sam bom spet nocoj,
v mrzli noči spet sam bom s seboj.
Kje si zdaj ti, moja vila z neba,
sam se prebujam v jutra,
v sanjah obljubljaš mi tisoč želja,
vse dal bi, da srečal bi te.
Si prišla tiho kakor pomlad,
z belim cvetjem prekrila moj hlad.
Prvič čutim, da ljubiti znam,
mojim željam si predala dan, žal vse je zaman.
Prvič čutim, da ljubiti znam,
si usodi predala dan, a jaz spet sem zdaj sam.