Jutro, zakaj odhajaš?
Sanjal sem o tebi le,
praviš, da vse zaman je,
z drugim zdaj odhajaš daleč stran.
Sreče ne bo nazaj,
saj igrala sva le igro,
ogenj, ki v meni žge,
nikdar ne rečem več, da ljubim te.
Ti si moj bonbonček, balonček, citronček,
pridi in odpelji me v svoj objem.
Nežno me poljubi, zasnubi, obljubi,
da tokrat bova skupaj vsaj šest minut.
Kje si? Ne najdem te.
Kje so tiste temne sence, ki zakrivajo te?
Ogenj, ki v meni žge,
nikdar ne rečem več, da ljubim te.