Veter nosi misli moje,
njemu jih predaj,
ki odšel je tja po svoje,
kdo ga ljubi zdaj?
Kdo ga boža, s kom se zbuja,
kdo smeji se z njim?
Naj ne misli, da so leta
zbrisala spomin.
Večkrat plavam v tiste čase,
ki minili so,
v brezskrbne dni otroštva,
ki jih več ne bo.
Zdaj si daleč stran od mene,
naj te čuva Bog,
veš, pogrešam še objeme
tvojih nežnih rok.