Ovita v samoto
zaprem oči, pomislim, ooo,
le kje si zdaj.
Zasanjana, zgubljena
spomnim se objema, ooo,
želim si te.
Včasih, ko hudo je,
ko že skoraj vdam se,
zaprem oči, pomislim,
vem, da tudi ti si
tam nekje osamljen, ooo,
želiš si me.
In čutiva, da bližje sva, ooo,
čeprav narazen, skupaj sva
kot eno, kot eno.
Vem, da kamorkoli greva,
nasmeh življenja nama sledi,
ti si ta, ti si ta
in karkoli počneva,
nasmeh življenje z nama deli
in ti si ta, si življenja nasmeh.
Ko te ni ob meni,
spomnim se objema, ooo,
želim si te,
vem, da tudi ti si
tam nekje osamljen, ooo,
želiš si me.
Čeprav narazen, skupaj sva, ooo,
počutiva se združena
kot eno, kot eno.
Vem, da kamorkoli greva, …
Kamorkoli greva,
kar počneva, z nama je
ta nasmeh življenja.
In čutiva, da bližje sva,
čeprav narazen, skupaj sva
kot eno, eno, vedno skupaj sva.
Vem, da kamorkoli greva, …
Ovita v samoto
zaprem oči, pomislim, ooo,
le kje si zdaj.