Iz tvojih ust leti na tone besed
o resnici, kot jo vidiš samo ti.
Iz tvojih ust letijo ostre bodice v zrak,
da sem slepa in kako izgubljam čas.
In verjameš, da lažje prepričaš, če dvigneš glas,
vrtaš luknjo v steno tam, kjer so odklenjena vrata.
Naj vztraja, naj le govori,
imela bom nasmeh in mirno kri.
Naj vztraja, naj le govori,
izklop zvok in grem na sok uživat lep večer.
Iz tvojih ust leti na tone besed,
vse modrosti, vse norosti tega sveta.
Iz tvojih ust letijo ostre bodice v zrak,
lajne o mešanju razuma in strasti.
Ti nikoli ne najdeš poti na drugo stran
in ne vidiš, da zunaj je še en krasen dan.
Raje trikrat “ja”, kot enkrat “ne”,
samo, da vse ostane tam, kjer je.