Ta jesen ne bo nič lepa,
sama bom čaj iz jurke pila.
Tvoja roka zdaj pri bogu počiva,
ne morem verjet’, nisi več živa.
Kot bi bilo včeraj, držala sem te za roko,
govorila, vse bo še v redu, a žal se ni izšlo.
Kot bi bilo včeraj, smejali in peli sva si,
govorili, kaj vse še bova, a žal uspelo ni.
Ta jesen ne bo nič lepa,
a vem, spet nekoč bom ob tebi sedela.
Še čutim te tu, čeprav te ne vidim,
življenje pač gre, nikoli spomini.