Ko grem domov čez travnike, sneg naletava,
prek zmrznjenih domačih brazd stopa korak.
V zimski sen pogreza se moja dobrava,
hiša prijazna pred mano že stoji, vabi čez najdražji prag.
Čez praznike spet bom doma,
v naši vasi počasi življenje nam gre,
pozimi ura ustavi se.
Čez praznike spet bom doma,
kjer le najdem svoj mir, kjer uživam večer,
tam iščem čar otroških dni.
Ponoči bo zamedel sneg steze do mesta,
zaspala bo domača vas pod biseri.
Le ozka gaz med hišami bo naša cesta,
v izbi prijetno po lesu zadiši, v temi iskra zagori.