Zdi se ti, da je sobica tvoja žalostna,
kakor grad zaklet.
Zdi se ti, da pred tabo podira iz kart
zgrajeni se odrasli svet.
Ne jokaj, skoraj ti življenje bo odprlo cvet,
saj komaj ti je sedemnajst let.
Zdi se ti, da si sama na svetu,
kakor v vetru krhek cvet.
Zdi se ti, da pod tvojim se oknom
nikoli ne bo pojavil tvoj poet.
Nič ne več še o ljubezni,
s knjigo sanjaš noč in dan,
toda kmalu pride tisti čas,
ko sama jo spoznaš.
Zdi se ti, da težko te razume včasih
ves ponoreli svet.
Zdi se ti, da trenutek mladosti kipeče
v medle sanje je ujet.