Sama na polju, kjer le veter spremlja te,
misli k njemu ti beže.
Koraki na poti izgubljajo smeri,
v tebi prošnja, ker ga ni.
Ne odhajaj zdaj, ko je čas za naju dva,
sreča sama našla pot bi za oba.
Preden greš, obrni se nazaj,
preden greš, zaupaj mi “zakaj”,
preden greš, objemi zadnjič me,
preden greš, poljubi me v slovo.
Z novim se jutrom prebudil bo nov dan,
ti podaril nov nasmeh.
Koraki v neznano spet našli bodo smer,
v srcu srečo in nemir.