Kje so tiste dlani, ki vedno brišejo mi
solzne oči.
Kje je zdaj ta pogled in nežen ustnic trepet
skrit v temi.
Ker sedem dni je dovolj
sedem noči težek boj,
da ti priznam, ni me sram
brez tebe več ne znam.
Kje je zdaj tisti smeh, ki odpira nov svet,
kot sonce cvet.
Kje je zdaj tisti glas, ki znal ustavit je čas
zdaj le molči.