Daleč so že leta, ko moj mali sin
gledal je v očeta, ne bledi spomin,
večkrat me vprašal je, kakšen je ta svet,
s tisto radovednostjo prežet.
Hôtel vse skrivnosti sem deliti z njim
in iskal modrosti, da odgovorim,
a le en pošten nasvet sem lahko mu dal,
kar sem sam spoznal.
Dobro z dobrim vrača se,
a vse slábo enkrat plača se,
v večnem krogu ti ponujaj nasméh,
prebujaj ljubezni žar v ljudeh.
Še kdaj rabi mnenje, še odnos je živ,
diha to življenje, kot sem ga učil.
Ko nekoč moj vnuk ga bo isto spraševal,
mu nasvet bo dal.