Na plesišču bosa sva plesala,
na peščini prvi si poljub mi dala,
ko galebi zjutraj so zapeli,
po kamniti stezi si odšla.
Pod borovci ob ogradi si obstala,
drobno vejico mi rožmarina dala,
vsi valovi so z menoj vzdrhteli,
pótlej sam ostal sem sred morjà.
Drobna vejica rožmarina
noč in dan le náte me spominja,
vem, da ovenel bo rožmarin,
le na tebe bo ostal spomin.
V naše kraje spet prišla bo zima,
v moji duši pa še poje mandolina,
pesem mila v duši se razliva,
tvojega objema si želi.
Vsako noč pri meni zadiši po morju,
po dišečem rožmarinu v vročem soncu,
ribiči se vračajo v pristane,
tvojega pa pisma nič več ni.