Ko spanec mi zbistri oči
in glava neusmiljeno boli,
spomin se zavrti
in že mi žal je te noči.
Saj tvoj že prvi je korak
mi vedet dal, da si bedak,
po tvojih prvih treh besedah
vse mi je jasno.
Če slišal bi svoj glas,
bi ne že sto krat rekel jaz
in ne bi vsega o sebi že povedal,
enkrat me v oči pogledal.
Vse še gre sprejet,
a tvoj zadah je za umret,
ti pa ne dojameš,
zakaj me ne ganeš.
Nimaš dovolj, jaz pa zeham široko,
v kozarec gledam vse bolj globoko,
ignoriram, nalivam, ne vem več za sebe,
kdo si in kaj govoriš.
Že zdavnaj se mi jebe
za celi svet in tebe.