Rumeno listje zopet slišim,
prikradem se ti tiho sam.
Prav na tiho v svojih sanjah
čustva tvoja prebudim.
Vedno se tako dogaja,
ko ostanem čisto sam.
Rumeno listje me spominja,
kaj vse lahko ti dam.
Mrtvo listje, mrtvo listje,
ali umira najin dan?
Ko v resnici vidim vedno,
vrača se mi zopet sam.
Mrtvo listje, mrtvo listje,
zdaj vem, da je le tvoja.
Daj me spomni vendar nežno,
da bila nekoč je moja,
da bila nekoč je moja.