Jesenska trudna ovenelost,
tišina logov in dobrav –
globoko v duši osamelost,
zvonjenje tožno iz daljav.
Razvožene in mehke njive,
megle povsod se zgrinjajo;
pod nebom gruče mračnosive,
molče ljudje izginjajo, izginjajo.
Nestalno vse, mladost nestalna,
tu in tam samo spomin;
postala je sentimentalna,
bolj stisnila se ob kamin.