Ko ne dohajam vsega tega hitenja okoli nas,
se le sprašujem kam to vodi kje je past,
ko le dojamem da se vse bolj potimo za isti kos,
nadomestila pa za to nikdar ne bo,
ko me zavaja vsakodnevna izdaja,
na vrhu vsa poštenost kar zbledi,
kaj naj naredim,
in ko ne dohajam več vse te galame,
in pritiska vsega name,
se na sredini najde mesto le zame.
Na sredini se vesolje odpre,
na sredini lahko delam vse,
ne obremenljuje me kaj imam,
in kaj poznam,
okoli sebe naj naj naj..
najdem in spoznam vse kar rabim tam.
se ne nadejam da me ta pot ponese do čudeža,
a morda od tod se vidi najlepši del neba,
in kje so meja za katerimi več ne uživaš sanj,
verjamem da jih ni ustvariš te si sam,
in ko seštejejo se zlobne ideje,
ostane vedno isti rezultat,
ta vodi v prepad,
in ko na samem zamižim in ujamem,
svoje misli ko dojamem,
da na sredini pravo mesto je zame.
Na sredini se vesolje odpre,
na sredini lahko delam vse,
ne obremenljuje me kaj imam,
in kaj poznam,
okoli sebe naj naj naj..
najdem in spoznam vse kar rabim tam.
Ko ne obstajajo zmage porazi in en sam cilj
ko ne obstaja več tisti moment ko ne veš kaj bi,
ko se zavedamo da vse kar sveti se ni zlato,
le na ta način nam mnogo lažje bo,
na sredini sijaj na sredini je moč (me ne zanima več drugod),
na sredini sijaj na sredini je moč (le tu gre mimo vsaka pot),
na sredini sijaj na sredini je moč,
na sredini sijaj na sredini je moč…
In jaz rabm to,
in jaz rabm to.
Na sredini se vesolje odpre,
na sredini lahko delam vse,
ne obremenljuje me kaj imam,
in kaj poznam,
okoli sebe naj naj naj..
najdem in spoznam vse kar rabim tam.