Tekstovi.eu

Pročitajte tekst Lunanai od autora: Siddharta

Lunanai

Siddharta
So mi dali te, ki dan kradejo so mi dali prevarante
zdaj ne vem če bi našel domov, zato drugam bom šel
daj če nisi dojel in nisi verjel ti povem le
že bo jutro naslednjega dne smejal se bom drugje
(hej, le do kam znal bi,
hej le do kam sam si)
So mi dejali da sam bom ostal
so mi dajali da osamljen je stol
ne mine dan ko ne nosim okov
Do nadaljnega bo vse lepo z belo senco za mano
meni sonce in luna sta to kar njej je moje telo
zdaj ko hodim naprej in vidim naprej govorim le
že bo enkrat nastopil ta dan ko ne bom več sam
(hej, le do kam znal bi,
hej le do kam sam si)
So mi dejali da sam bom ostal
so mi dajali da osamljen je stol
ne mine dan ko ne nosim okov
Le kako le kako bi dejal v slovo da ne mislijo name
saj ne vem saj ne vem kaj nastalo bi potem po koraku izbranem
mi luna naj posije na mesto izgubljeno
le takrat potopil bi vse kar izdalo bi me
(hej, le do kam znal bi,
hej le do kam sam si)
So mi dejali da sam bom ostal
so mi dajali da osamljen je stol
So mi dejali da sam bom ostal
so mi dajali da osamljen je stol