Stran od ljudi
mesto je ostalo brez luči.
Tam je do nebes
najine stopinje risal ples
In jaz pijem upanje
a kaj ko zognenelo je srce
In ti,nekaj je v tebi kar sem
vedno rad imel
A ostalo je samo ,navidezno.
In tja grem sam
Glej, v daljavi nebo gori
In tja grem sam
Glej,nad mano tisoč luči
te so za vas le v okras.
Dim starih slik
nosi bolečino svetlih dni.
Zrak postaja blag
a vse bolj naporen je korak.
In jaz kot da rabim njo,
mislim mi obračajo telo.
In kje si ti ?
Tam te vidim spet
kako mi tečeš v objem.
Da le ni ograje vmes
Pa saj ni res!
In tja gem sam
Glej,v daljavi nebo gori.
In tja grem sam
Glej,nad mano tisoč luči
In tja grem sam
Glej, nad mano mesto lebdi.
In tja gem sam
Glej,tam daleč spet se dani.