Brez sape brez srca ubita
le gledaš nekam stran,
tvoja moč in veselje tvoj um
so izginl čist drugam.
Ta smeh ki ga rišeš za druge
popolnoma zlagan,
in ta svet bil je tvoj
zdaj pa nema kot stroj
tam v kotu ne veš kod in kam.
Ni pameti in strasti,
ko padaš z neba,
in ni pameti in strasti,
kadar te ni.
Res bil je strah,
bil je ples,
blo je vse kar si hotela
in bilo je več kot to,
samo neki je šlo povsem drugam,
in kdo je kriv ne vem,
a prah ti bo ponos prekril,
tale prah v sivo spremenil,
in ne gre iz mene
k spomnim se tvojih besed
nobenmu se ne pustim zatret’.
Ni pameti in strasti,
ko padaš z neba,
in ni pameti in strasti,
kadar te ni.
Nazaj prihaja um (jo barva sproti),
vliva ji pogum (na boljši poti),
vsa prevreta kri,
se že na ledu hladi.
Ni pameti in strasti,
ko padaš z neba,
in ni pameti in strasti,
kadar te ni.
Ni pameti in strasti,
ko padaš z neba,
in ni pameti in strasti,
kadar te ni.
In veš kolk,
tvoj objem..
in dotik..
je vse to res ali se mi zdi,
in ta svet ni več nem,
me v nove sanje potopi,
tvoj objem..
in dotik..
kar ne verjamem da letim,
kaj vse v čudež spremeni, tvoj objem.