December tih in bel,
s tvojo roko sem svojo si grel.
Sečen, da z mano si šla
in pr’jatle pustila doma.
Vedno bolj prijetno mi je,
besede so počasi pošle.
Bilo je že pozno in dan je zaspal,
a me nisi pustila domov.
U cimer…na vrh s’ me pelala,
čist potih’m, da se kdo ne zbudi,
le tam sva b’la midva sama,
stran od ušes in oči.
Povedala to nikdar nisva,
je nama ostala skrivnost,
a v srcu gorela je iskra,
zgradila nevidni je most.
U cimer…na vrh s’ me pelala,
čist potih’m, da se kdo ne zbudi,
le tam sva b’la midva sama,
stran od ušes in oči.
Sva stisn’la se, srce na srce,
še don’s se o tem n’č ne ve.