Noč je najina
za greh ustvarjena,
a prazna postelja.
Ti si vroč,
a jaz sem cela vrela
od pogleda tvojega.
Noč je najina
za greh ustvarjena,
vzemi kar se da.
Nekaj je v zraku,
nekaj je v mraku,
tudi ti in jaz sva si usojena.
Lep sem kot iz najlepših sanj,
seksi, velik in močan.
Ko sam sem dol na morju,
me pogrešaš noč in dan.
In stokaš, me prosiš,
me v svojem srcu nosiš.
Cel svet je proti nama,
zdaj se odloči sama.
Ne poslušam, ne, ko mi govorijo:
“Mala prste stran, naj te ne srbijo”,
ker moje so oči nase prilepile,
moje ustnice so se zaljubile.
In že sem na poti,
ne veš kako drvim,
res kmalu bom s teboj,
res kmalu te v rokah držim.
Ko bova objeta,
strastna in prekleta,
takrat boš vedela,
da s tabo le lahko živim.
Zato pa ne poslušaj, ne, ko mi govorijo:
“Mala prste stran, naj te ne srbijo”,
ker tvoje so oči nase prilepile,
tvoje ustnice so se zaljubile.