Dolgo smo skupaj živeli,
iskreno se radi imeli,
potlej od nas si odšla,
v mestu si srečo našla.
Naša velika družina
se vedno te rada spominja,
še lepše tedaj se nam zdi,
ko s tabo se srečamo vsi.
Rože z domačega vrta
smo ti prinesli v spomin,
naj vsak cvet na srce ti potrka,
lepe občutke zbudi.
Rože z domačega vrta
v sobi naj tvoji diše,
sredi zvezenega prta
boš začutila naše srce.
Vsakdo se redko oglaša,
saj vedno premalo je časa,
življenje vsem hitro beži,
skoz prste nam mnogo spolzi.
Komaj bilo je poletje,
osulo se lepo je cvetje,
a vendar smo v mislih s teboj,
naj bo`a te cvetja opoj.
Rože z domačega vrta
smo ti prinesli v spomin,
naj vsak cvet na srce ti potrka,
lepe občutke zbudi.
Rože z domačega vrta
v sobi naj tvoji diše,
sredi zvezenega prta
boš začutila naše srce.