Tina ne verjame, da je danes drugače.
Tina ne zaupa niti lastnim očem.
Tina, kratka zgodba dvajsetih let.
Mladostne sanje in strgani listi velikih besed.
Na rosnem licu porazi in večne prevare.
Gradovi v oblakih, peščene utvare.
Tina, dolge sence starih dreves,
misliš, da sama si. Veter tam za gradom ti grabi lase.
In slišiš pesmi pozabe z gostilne pri Lini,
ki grejejo prste otroški spomini.