Srečala sva se sredi ulice,
in za hip oba obstala sva.
Kakor da bi se ustavilo srce
bilo je, ko me je pogledala.
Pa sem vprašal jo, kaj ji je bilo,
tisto noč, ko je izginila.
Odgovorila je, da jo boli srce
in da sama kriva ni bila.
Če bi vedel, da me ona rada imela je,
bi počakal še leto ali dve,
da iz deklice bi spremenila se v dekle
in da rada bi lahko imela me.
Čakal sem na njo, pa je ni bilo,
kot da bi ukradel mi jo čas.
Zdaj pa spet je tu, lepa kot v snu,
spet me boža nežen njen obraz.