Popelem te nazaj v cajt, z mano pejt, zapri oči,
zavrti se film dons o preteklosti,
spraskan trak k kasete iz starih videotek,
iz Atile vzamem listek, grem nazaj za neki let.
Čombe je nosu črn bomber, Šeki je tapru kupu skejt,
Mavrinka mela je rdeč “jacket”, prvi pogled
na mesto, kjer 19-ka ga pele,
dobrodošli vsi prjatli v moje Savsko nasele!
Na klopeh vedno smeh, vedno najbl hude fore –
– izica, kavica, pipanje žoge.
Prdo laufu je po šolcu nag, spustu je gasiln aparat,
uzad za blokom kurl smo smetnjak.
K zapadu sneg, smo šli na Savski hrib,
mogu pazt si, če se nisi hotu not v blok zabit.
Jesenovc vedno hotu je, kaj zabit al pa razbit.
Spoznala sva se, ko od sosedov gumo hotu je spustit.
Zalivanje klasov, popisane torbe, prvi ukori,
šverc komerc gor na trole.
APN in BT, predelan, da prdi,
spust se dol, da odpele te v tiste dni.
Hej, ti, včasih bla sva brata.
Kako da dons sva dva, k se komi še poznata?
Hej, ti, si pozabu korenine?
A jst ti kle še dajem ljubezen in spomine!
Hej, ti, včasih bla sva brata.
Kako da dons sva dva, k se komi še poznata?
Hej, ti nikol ne bom pozabu –
zate Savčan, vedno Savčan tm k me boš rabu!
V parku vedno pil, pel, bli veseli vsi,
dokler murija pršla ni, da nas prepodi.
Na klopci na kitari iz stolpnce letele flaše,
mi bežal smo za drevesa, da je kdo po glav ne faše.
Škodli laufu vedno je do kuče, bil najboljši je šprinter –
to niso buče, vrnu se nazaj na dvoje pljuče.
Zvezdan si na walkman dal je zvoke od Bruce Leeja –
pol vpil in poku, mi v joku smo se zvijal.
Košarkaški klub Evropa, tm smo žogo si nabijal,
ubiju bi za naše, k naviju iz vrha sem terase.
Ta je za naše ase, k so vašim dajal pike –
Kovič, Jokić, Pero, Žile, brata Ninkov,
Miha Fon, Šegota, Perko, Pepi, Ladi, Rojko,
tok enga folka da jih morm dat v treto petorko.
Trikrat zdravo za nasprotno moštvo – zdravo, zdravo.
Gremo ven, pometel bomo vse s kerimi igramo.
Hej, ti, včasih bla sva brata.
Kako da dons sva dva, k se komi še poznata?
Hej, ti, si pozabu korenine?
A jst ti kle še dajem ljubezen in spomine!
Hej, ti, včasih bla sva brata.
Kako da dons sva dva, k se komi še poznata?
Hej, ti nikol ne bom pozabu –
zate Savčan, vedno Savčan tm k me boš rabu!
Tomkiewicz, brata Galli, kok ji je za temi še vogali
in kok je Savčanov, k bodo še pršli za nami?
Nč v lajfu ni večn, to zapomn si!
Mita več ne kaže kako pjanc leži.
Najljubše trgovine zginejo, klubi se ukinejo,
ljudje vsi preminejo, ostanejo spomini.
Z njimi gremo dalje, pišemo življenja zgodbo,
a nikoli ne pozabmo na detajle.
Kdo so bli ljudje, k bli so z nami takrat,
k ni blo nobenga okrog, k bil je hlad in bil mrz?
To ti si bil brt, me naučil se spoštvt
in če iščem raj, ni ga treba iskt.
Ker tm nekje za bloki odzadi obstaja
moja podoba, idealna podoba raja.
Tm vsi Savčani živimo
in vedno bomo tuki, ko boš hodu mimo.
Hej, ti, včasih bla sva brata.
Kako da dons sva dva, k se komi še poznata?
Hej, ti, si pozabu korenine?
A jst ti kle še dajem ljubezen in spomine!
Hej, ti, lej kako čas teče.
Na koncu sam “pšš”, noben nč ne reče.
Hej, ti nikol ne bom pozabu –
zate Savčan, vedno Savčan tm k me boš rabu!
Brata Mandič, Peruzzi in Košak,
Ičo, Kičo, Fičo, lepi Mičo,
Sixo, Prosenka, Prešeren, Feri,
Colič, Švegi, Sammy, Leben,
Koto, familija Muleci, Anes, Drobiž,
Brelih, Mirt, brata Krall, Anže in Klemen Krašnja,
brata Gradišek, Samo, Stritar, Jezzebel in Plestobel,
Stopar, Rupnik, cela Gas ekipa, cela Niks ekipa, cela Blef in Gulc ekipa,
Fedr, Ferfolja, Ana Šinkovec na klavirju = Savčanka.
Vsi k ste hodil na Kidriča, vsi k ste bli v naselju s srcem,
brata Pajk, Borjan, Živič, Kelčec Mateja in Luka,
Brvar, Pavle, Kankuša mege po 5, čičole po 2 pa pou,
Vaja Pejić, Nataša Nikolić, Tina Juvan, Anja Brkić Adrijana Zenković,
Plahuta, Gabi, Zoki, Božo, Savske Ninđe, Sabi, Branko.
Če sem te pozabu, nisem te pozabu, sam spomnu se nisem.
One love in sem ven!