Nisi perfektna, ampak si vredna truda.
Včasih si grem na živce, ker ti preveč utrujam.
Ne da mi mira, pa cele noči sem buden,
veš, se bojim, da si ista kot druge.
Glej, mi je neumno, da pretiravam z verzi,
če so dejanja pomembna v ljubezni.
Pa me nasmeješ, ker moja si budala,
ne rabi bit te strah, ker ni šanse, da te varam.
Sem s tabo, ko se smeješ, sem s tabo, ko so solze
in veš, da mi je žal, ko sem do tebe grozen.
Vem, ne verjameš, si najlepša, ko si jezna,
tisti pogled, prelepa vsaka poteza.
Poslušam te, ko dihaš, ker to je zame glasba.
Zakaj bi ti lagal, punca, res te rad mam.
Težko si verjamem, a z njo vesel sem,
ne rabim ji razlagat, ker to je njena pesem.
Volim ga popiti, volim se napiti
i nek me društvo nočas ostavi,
jer zbog nje ja sam nočaš pijan,
kao sunce sija, ona bila mi je sve.
Ostavite drugovi me
u srcu boli, nema je
više nema moje voljene.
Ona se zaveda, da mi ni do materiala,
rada mi prisluhne, ko ji nekaj razlagam.
Ona je pametna, ma cilj, svoje sanje,
ni edina, ampak takih vedno manj je.
In ko se skregava, zapiraš se v sobo,
brezveze derem nate se, ker vem, hočeš dobro.
In kaj je noro? Da brez tebe ne zdržim,
a vem, mi ne verjameš, da samo zate živim.
Ogromno dal sem skozi, me razume,
čeprav jo ful zanima, me o tem ne sprašuje.
Pogovarjva se ogromno, to je temelj naše zveze,
pa pokažem na njo, ko uprašajo: “Kaj je ljubezen?”
Znaš fantazirat, sanjarit o poroki,
se ti vedno nasmejim, ko govoriš še o otrocih.
Težko si verjamem, a z njo vesel sem,
ne rabim ji razlagat, ker to je njena pesem.
Ker znam pretiravat, nehote te užalim,
to razjezi te pa praviš: “Sem kot ostali.”
Se nočem opravičit, ne pusti ponos mi,
a veš, da si ista, ker mi nočeš rečt “Oprosti!”
Vedno ta ponos, vedno ista priča,
čeprav je vedno isto, se tega ne naveličam.
In naj bo vsak dan, kot je dan s tabo.