Nad mestom luči žarijo v temi,
megleni obok jih nežno duši.
V zavetju noči, ko vse že zaspi,
nekdo čisto sam pri oknu bedi.
Zaprtih oči in mrzlih dlani
že čaka težko, da sname vezi.
Močno si želim, da se prebudim,
saj zunaj pomlad že nova diši.
Odprimo vsa okna, da veter prinese pomlad,
da z dežjem bo skupaj zavel preko rožnatih trat.
Odprimo vsa okna, ko sonce poboža nov dan,
da upanje novo ne bo spet čakalo zaman.