Stkale nekoč so nežne se vezi,
naskrivaj izginile v temi.
A sem in tja v mislih oživijo
kot cvet, ki nikdar ne ovene.
Vroč poletni dan,
jaz in ti in morje sanj.
Vrt želja in v njem midva
neznano iščeva.
Saj je le spomin,
sedem davnih let skomin.
Ni bilo usojeno,
tolažim se tako:
Dotaknil si se mojega srca,
ob misli nate še zatrepeta.
Na nebu je žarela mavrica
in malo sva zaljubljena bila.
Dotaknil si se mojega srca,
ob misli nate še zatrepeta.
Čeprav nikoli nisva se ljubila,
ostal boš del življenja mojega.
Dan se zdi prav tak,
sonce skril je bel oblak.
Vse je kot v pravljici,
edino tebe ni.
Vem, če bi prišel,
hrepenenju bi vzel
čar trenutka davnega,
ko srečna sva bila.