Draga moja, spomnim se, ko sva se spoznala,
pod lipo tam sva stala in poljub si dala.
Dragi moj, saj to ni res, stala sva pod češnjo,
utrgal si mi eno, obesil za uho.
Takrat si imela vse lase spletene v kite,
lička tvoja so mi žarela kakor češnje.
Ti si res pozabil vse, lase sem imela spete,
sem v njih nosila pentljo rožnato.
Je tako! Ah, ni tako! Sliši se ves dan,
redkokdaj se midva res strinjava.
Ko pa se na večer spet objameva,
takrat vedno le isto misliva.
Rečem ja, rečem ne, prav zabavno je,
dolgočasno tako pač ni nikdar,
ko pa se na večer spet objameva,
takrat vedno le isto misliva.