To pri nas ni možno,
ne, ne, pri nas se to ne da,
da bi drevo se razcvetelo
in da bi zraslo do neba.
V nebesa se pri nas ne hodi,
mi raje ostajamo doma,
na tujem se lahko razbije
podoba lastna čislana.
Potlej pa v varnem zavetju,
v gosteh, pri tleh,
roka roki natoči,
začne se bratski ples.
Sami naši smo zbrani,
vsak vsakega pozna,
roka roki natoči,
najlepše je doma.
Zato smo tu, da skupaj stop’mo,
drevo poderemo na tla,
podrast in nizko grmičevje,
mi smo v gozdu večina.