Daj mi povej kaj lepega, le ti me pomiriš.
Rad bi ti rekel, a zaman, ker se samo jeziš.
Le kako naj se ne jezim, če ni te vse noči?
Nehaj nergati, veš, da bil sem le s prijatelji.
Če ni prepira, tudi ljubezni ni,
tam, kjer skrbi ni, tudi ni radosti.
Po dežju sonce sije spet za oba,
ko noč spusti se, kakor golobčka sva dva.
Vsak božji dan jaz vedno moram prati, likati.
Kaj mi to praviš, veš, denarce moram služiti.
Glasen kot vedno si tako, da sliši cela vas.
To ni še nič, saj zdajle bom zaklical na ves glas.