Nikdar ne pozabi najinih dobrav,
kjer sem ti kot veter nežno šepetal.
Nikdar ne pozabi tvojih zlatih las,
o, ko bi takrat se vsaj ustavil čas.
Ptice so igrale v krošnjah se dreves,
bosa sva plesala najin zadnji ples.
Rožmarin dehteč si dala mi v roko,
naj te name spomni, rekla si v slovo.
Zelen, zelen rožmarin,
čuval bom v njen spomin.
Vsak trenutek kamor grem,
nosil rožmarin bom njen.
Zelen, zelen rožmarin,
mi ostal je v spomin.
Pride spet trenutek ta,
ko se svet bo zdel kakor pravljica.
Tiho bom zašepetal,
da zaplešiva sred dobrav.